Najboljši premaz za ploščo?
Les ima v notranjih prostorih optimalne pogoje za dolgo življenjsko dobo. Vlaga, ki je glavni razlog za uporabo zaščitnih premazov, je v notranjosti nizka, les je umaknjen s sonca, glive in insekti nimajo dostopa. Les ima v notranjih prostorih zelo nizke potrebe po kemični zaščiti in pričakovanja od premazov za les v notranjih prostorih so drugačna od tistih za les, ki je v uporabi zunaj. Zaradi ugodnih razmer v bivalnih prostorih imamo na voljo zelo širok spekter premazov. Pri mnogih kosih pohištva se lahko premazu izognemo, a ker z njim poskrbimo tudi za lepši videz, ima večina lesenih izdelkov neko vrsto zaščite. Premaz za les v notranjih prostorih mora ščititi pred nečistočami, odporen mora biti za blaga čistila in na občasna politja. Ko se srečamo s kakovostnim lesom, se za premazovanje v notranjih prostorih uporablja prosojne lazure, olja in voske. Z njimi dobi les osnovno zaščito, pri čemer se ohrani in celo poudari strukturo lesa. Debeloslojne dekorativne premaze se uporablja predvsem na lesu slabše kakovosti, kjer nam vidne letnice niso v interesu, ali pa pri obnovah starega pohištva, kjer želimo z debelim premazom poustvariti videz starih oljnih barv. V bivalnih prostorih je priporočljivo uporabljati izdelke, ki ohranjajo zdravo bivalno okolje. Premazi, ki so namenjeni zunanji uporabi, ne sodijo v notranjost oziroma bi morali biti po evropskih smernicah fizično zaprti z dobro prekrivnim premazom ali podobnim.
1. Priprava lesene površine
Dobra priprava površine je eden izmed dejavnikov, ki zagotavljajo želeno kvaliteto obdelave. Med osnovne dejavnike obdelave spadajo brušenje, glajenje in odpraševanje. Med strokovnjaki je znan rek: “Dobro obrušeno – pol lakirano”.
2. Luženje
Luženje je tehnološki postopek, s katerim spremenimo naravno barvo lesa, ne da bi prekrili njegovo teksturo. Teksturo lahko poudarimo, ali jo delno zabrišemo. Z luženjem lahko poživimo naravno barvo lesa, imitiramo barvo žlahtnih drevesnih vrst ali pa lesno površino postaramo.
3. Temeljna barva
Po sestavi so različna premazna sredstva, ki omogočajo dekorativno barvanje površine. Od lužil se razlikujejo po doseženih barvnih učinkih, nekoliko lažja pa je tudi obdelava. Temeljne barve delimo po sestavi in namenu uporabe v več skupin:
1. Nitro temeljne barve
2. Temeljne barve za poliester
3. Poliuretanske temeljne barve
4. Oljne temeljne barve
5. Vodne temeljne barve
4. Premazna sredstva za lesene površine
Premaz oziroma premazno sredstvo je splošen izraz za snov, ki jo v tanki plasti nanesemo na površino lesa in po postopku utrjevanja tvori na površini tanek utrjen film. Lastnosti utrjenega lak filma so odvisne od lastnosti osnovnih sestavin premaza. Poznamo:
– LAKI
– PREMAZI NA OSNOVI NARAVNIH MATERIALOV
5. Vrste lakov
1. Nitrocelulozni laki
Po kvaliteti jih lahko uvrščamo med premaze na osnovi naravnih smol in premaze na osnovi sintetičnih veziv.
2. Poliuretanski laki
Žal pa so mnogi poliuretanski laki nagnjeni k rumenenju pod vplivom UV-svetlobe. Poraba poliuretanskih lakov narašča, predvsem za izdelavo kvalitetnega pohištva, omejevalni faktor pa je njihova relativno visoka cena.
3. Poliestrski laki
Poliestrski laki so klasična preizkušena skupina lakov v številnih različnih sestavah, ki se uporabljajo za raznovrstne obdelave lesa. Vendar gre za ekološko oporečnost (stiren ima zelo nizko dopustno koncentracijo).
4. Polikondenzacijski laki s kislim utrjevalcem
Omenjene lake poznamo pod imenom »kislinski laki«. Poraba teh lakov se zmanjšuje in se bo še zmanjševala iz ekoloških razlogov.
5. Vodni laki
So skupina z vodo razredčljivih lakov, pri katerih se uporabljajo najrazličnejše vrste veziva. Imajo manjšo vsebnost organskih topil ali so celo brez njih in so dispergirana v vodi. Najpogosteje se uporabljajo akrilna, poliuretanska, nenasičena poliestrska, akril-stiren kopolimerna, akril-poliuretan kopolimerna veziva.
6. Akrilni laki
Akrilni laki pomenijo novejšo, v površinski obdelavi lesa manj preizkušeno skupino lakov. Glavna sestavina v teh lakih je akrilna smola, ki je lahko zelo različno sestavljena.
6. Premazi na osnovi naravnih materialov
1. Naravna olja
To so olja rastlinskega ali živalskega izvora, ki vsebujejo več ali manj nenasičenih dvojnih vezi med ogljikovimi atomi. Od števila dvojnih vezi je odvisno, ali so olja sušeča, polsušeča ali nesušeča. Med sušeča olja štejemo laneno, tungovo, dehidrogenirano ricinusovo, konopljino olje in različna ribja olja. Najpogostejši polsušeči olji, ki ju tudi uporabljamo, pa sta sojino in sončnično olje. Največ se uporablja laneno olje, ki pa se utrjuje zelo dolgo (tudi več kot en teden). Za praktično uporabo se zato pogosteje uporablja laneni firnež, ki vsebuje termično obdelano laneno olje, ki so mu dodani sikativi, ki pospešijo utrjevanje.
2. Naravne smole
Kolofonij, Mastiks, Šelak.
3. Voski
So naravno ali sintetično pridobljene snovi, ki so estri višjih maščobnih kislin in nasičenih alkoholov. Pohištvo površinsko obdelamo z voski iz treh razlogov:
– da bi zaščitili površine pred zunanjimi negativnimi vplivi,
– da bi poudarili lepoto lesa,
– da bi ohranili zdravo bivalno okolje.
Voski se v vodi ne raztapljajo, topijo se v organskih topilih, terpentinu, bencinu, benzenu in v drugih močnejših organskih topilih, pa tudi v toplem alkoholu.
Voski so lahko rastlinski, živalski, sintetični in mineralni.
Masiven les je les polnega profila, ki ga oblikujemo in obdelujemo iz vseh strani. Tudi najbolj cenjen je še vedno masivni les, ki pa se zaradi rasti proizvodnih in transportnih stroškov danes težje privošči. Les dobimo iz vrst iglavcev ali listavcev. Drevesne vrste so med seboj precej različne, zato je treba biti pozoren, kateri masivni les bomo izbrali za specifično uporabo.
Lepljen les ima bistveno boljše lastnosti od masivnega lesa. Zaradi obdelave in izločitve šibkih delov je lepljen les izredno stabilen in čvrst.
Furnirji so tanki listi lesa , debeli do 8 mm, pridobljeni z rezanjem in luščenjem iz furnirske hlodovine. Debelina furnirja je odvisna od drevesne vrste, načina izdelave in namena uporabe.
Ultrapas je tanek sloj umetne mase (plastika), ki ga v preši pritrdijo na iverno ploščo. Pomembno je, da so vsi deli med seboj dobro zlepljeni, saj se za slabo pritrjenimi deli nabira umazanija. Ultrapas je odporen proti udarcem in toploti, prav tako ga lahko enostavno čistimo z vodo in večino drugih kemičnih sredstev, morebitne težave lahko predstavlja le stik s steno, saj običajno tam stik nadomešča kakšno drugo polnilo (plastična ali lesena zaključna letev). Plošče iz ultrapasa ponujajo največjo izbiro barv in vzorcev, od lesa do kamna in različnih poslikav.
MDF je kratica za angleški izraz medium density fiberborads, kar pomeni srednje goste vlaknene plošče. Izdelane so iz lesnih vlaken (bukev, smreka in jelka) z dodatkom smole.
2. EVROPSKI OREH
3. AMERIŠKI OREH
5. BUKEV
6. JESEN
7. JAVOR
8. HRUŠKA
